ČAROVNIŠTVO

Že od nekdaj so ljudje verjeli v čarovnice. Le kdo drug bi lahko uničil dobremu
kmetu obilni pridelek, če ne ravno grda, zlobna čarovnica z bradavico na nosu.
Vendar so to le pravljice o čarovnicah z debelo, grdo bradavico na nosu.
Navadno so se znašla na grmadi lepa in mlada dekleta, povrhu še samska ali pa
tudi poročena. Izvzeti niso bili tudi moški. Vendar so prevladovale ženske.
Kot dokaz poglejmo spodnjo razpredelnico:

Država      Št.žensk      Št.moških      Procenti žensk
JV Nemčija  1050          238            82 %
Z Švica     893           237            80 %
Beneška rep. 430           119            78 %
Katsileja   324           132            71 %
Belgija     337           29             92 %
Anglija     267           23             92 %

 

( Vir: Tratnik Volasko M., Košir M.: Čarovnice, predstave, procesi, pregoni v
Evropi in Slovenskih deželah, 1995, str 103 )

Ta razpredelnica je dokaz, da je bilo med obsojenimi čarovnicami in čarovniki v
16. in 17. stol res okoli 80 % žensk. Razlogov, da je umrlo toliko obetavnih žensk je bilo več. Že njeno poznavanje rastlin in zelišč jo je lahko spravilo na grmado, pred množico ljudi vzklikajočih venefica. Tudi drugi vzroki so jih lahko privedli na sodbo: telesne značilnosti, brezdomstvo, preredko ali prepogosto zahajanje v cerkev, hitra obogatitev, grožnja ki se je uresničila in tudi ženska neplodnost. Nič hudega sluteča žena ni mogla imeti otrok in že se je znašla na grmadi. Le kje je bila takrat človeška pamet? Nato je sledilo zaslišanje. Krivde jim ni bilo težko dokazati, saj so vsako obtoženčevo besedo 2X obrnili, če pa preprosto zaslišanje ni doseglo svojega namena pa so se zatekali tudi k mučenju. Vsekakor je bilo mučenje z napravami (Hakarjev stol, čarovniški stol, na katerem so nategovali, žgali, stiskali, paličice, španski škorenj) ali brez naprav (voda, vrelo olje, lakota in žeja, razbeljene igle, puljenje nohtov, vezava) mučno in včasih celo usodno za obtoženca. Vendar so pogosto prej odnehali kajti k tej metodi so se zatekali takrat, ko obtoženec na vsak način ni hotel priznati svoje krivde. S tem mučenjem so jih samo pripravili do tega,da so spregovorili kar so hoteli
slišati. V začetku preganjanja je obtoženca največkrat doletela usoda, da bo življenjsko
pot sklenil na vislicah. Vislice je kmalu nadomestila grmada. Zadnja čarovnica v Sloveniji ki naj bi umrla na grmadi je bila Marija Češarikova. Po 15. stol se je poleg spolne spremenila tudi starostna struktura čarovništva. Zaradi domnevnega zločina in spolnega odnosa s hudičem so bile obsojene tudi šest letne deklice. Leta 1669 so na Švedskem sežgali 62 žensk in 15 otrok. Tudi na Slovenskem so preganjali in sežigali domnevne prešuštnike. Zdaj bi temu
rekli, da je bilo preganjanje čarovnic 'in' nekaj stoletij nazaj. Gotovo poznate zbirališče Klek v Slivnici, kjer naj bi se zbirale čarovnice in imele obrede in gotovo ste že slišali za vsakoletno pustovanje v Slivnici, ki je posvečeno čarovnicam. Poleg tega so bile zgodbe o čarovnicah močno zastopane pri nas. Dobro znana zgodba o njih je gotovo Tavčarjeva Visoška kronika. V njej so junakinjo Agato obtožili čarovništva in ji tudi sodili za let s prašičem in razne podobne stvari, ki naj bi bile dovolj za obsodbo.  Vendar so bile le krute laži moškega s katerim dekle ni hotela plesati. Ravno tako je bolj znana usoda Veronike Deseniški, ki je bila na Celjskem sodišču sprva oproščena obsodbe a je bila kasneje utopljena po zahtevi Hermana II, ker je trdil, da mu je začarala njegovega sina Frederika II Te stvari nam dokazujejo kako nespametni so bili ljudje. Tudi zdaj so a v drugačnih dejanjih. Še nekaj stoletij nazaj so trpele, uboge, mlade ženske, ki niso bile krive za svoje napake ali potenciale. Upamo lahko, da se ta
nespametnost ne bo vrnila v človeške in glave in spet povzročila blatenje imena človek.