|
Zakorakali smo v april, muhast mesec poln dežja in slabega vremena. In v aprilski številki Time For Magazina smo na naš naslov prijeli kar dve pismi.
Eno je napisala 'Anomimna', ki smo ji poskušali pomagati že v marčevski številki revije TFM, drugo pa je pismo od Eve, na o.n.-ju poznane kot euchx3.
***
Vaša pisma
Elou. Že odkar je TFM začel "izhajati" ga prebiram in res mi je všeč.
Svetovalnica mi je zelo zanimiva rubrika in odločila sem se, da vam tudi sama
pišem. Stara sem 12 let in moj problem sicer na prvi pogled ni tako velik, a
včasih pomislim, da si bom uničila vse življenje, če bom še naprej takšna.
Preprosto sploh v nobeni stvari ne vztrajam. Starši so prijazni do mene, dosti
zaslužijo, živim v hiši, imam brata in sestro, ogromno sobo... Rada jih imam, a
jim tega preprosto ne morem povedati. Pogosto se zato kregamo. Cele dneve
preživim za računalnikom, si delam neko virtualno podobo. Včasih se režem. Če
nimam računalnika, sama sebe skrivam za emo krinko. Vsak dan pišem dnevnik in
edino to in britvica mi pomagata pri reševanju problemov. Vem, da s tem ne bom
ničesar popravila, a tako se preprosto bolje počutim. Težko je razumeti, ampak
tako žalost, jezo nase nekam "izlijem". Včasih sem imela v šoli same petke,
blestela sem. Odkar sem emo je vsega konec. Še vedno prevladujejo petice, ampak
vmes so tudi štirke in celo ena dvojka in dve trojki. Šolanje si želim
nadaljevati na gimnaziji in nato na pravni fakulteti, kot moja mama. Kar naprej
v dnevnik zapisujem: "Jutri bom začela hujšati, se učiti, biti prijazna s
starši..." In nikoli mi ne uspe. Vem, da bi se morala v sedmem razredu vsaj eno
uro na dan učiti, a se ne morem spraviti do tega. Upam, da mi boste lahko
pomagali. Že ko sem to napisala mi je malo bolje in danes imam spet dovolj moči,
da v dnevnik spet zapišem tiste besede in jih poskušam uresničiti, britvice pa
(spet) vržem v koš. Hvala že vnaprej.
Eva
Živjo Eva!
Problem res ni zelo velik in z nekaj trme in odločnosti se ga lahko rešiš. Pišeš, da imaš prijazne starše in brata ter sestro, pa jim ne znaš povedati, da jih imaš rada. V obdobju pubertete se počasi ločujemo od staršev in se počasi osamosvojimo, vendar je za najstnike to včasih zelo težavno. Starše imaš rada, toda tega jim ne znaš povedati. Pokaži jim to. Nobene potrebe ni, da si čemerna in odrezava, obnašaj se tako, kot bi rada, da bi se drugi do tebe.
Čustev se nikar ne sramuj in verjami, da ni nič sramotnega, če pogrešaš ali imaš rada starše. Ne kregaj se z njimi samo zato, da bi se približala podobi 'idealne' najstnice - najstniki si ponavadi zamišljajo(mo), da so njihovi vrstniki, ki se vsak dan kregajo starši in jih sovražijo, 'kul'. To sploh ni res, četudi imaš z starši tesne vezi prijateljstva in ljubezni, to ni nič narube in zato nisi nobena 'luzerka' niti otročaj.
Potem pišeš o šoli. Vsak ima kdaj slab dan, da dobi enko ali dvojko, toda, učiti se bo treba začeti takoj, ne dan pred testom. Vztrajaj, izključi računalnik in sedi na kavč z knjigo v roki. Preberi si snov v učbeniku ali zvezku, podčrtaj najpomembnejše, potem pa prosi mamo ali očeta, da te izpraša ali pa mu povej snov z svojimi besedami. Pomembna pa je nagarada! Zastavi si cilj, na primer: 'danes se bom naučila tole poglavje in naredila domačo nalogo za angleščino'. Če boš vse to naredila, se nagaradi, kupi si čokolado ali najljubšo revijo.
Potem pa moram pokomentirati še tvojo 'obsedenost' z računalnikom. Računalnik je koristna stvar za delanje seminarskih nalog, brskanje po spletu in igranje igric, a slednje in sodelovanje na forumih, ko bi se morala učiti, ne sme postati navada. Računalnik na dan uporabljaj največ dve uri, ob vikendih morda tri. Prosti čas nameni prijateljem, pojdi se ven sprehoditi, pojdi v mestno knjižnico in si sposodi nekaj knjig, oglej si kak dober film, poklepetaj z sošolkami po telefonu .. in prosti čas bo minil, kot bi trenil .. in to brez računalnika!
Upam, da sem ti malo pomagala in da se ne boš več rezala, saj to nikamor ne pelje. Namesto tega raje zabriši britvico v smeti in pojdi ven, v naravo in močno zakriči. Odleglo ti bo. Začni se ukvarjati z športom ali z čim, ki te veseli, britvico pa pusti ležati v košu.
Ne splača se. Si na začetku svojega življenja, vse življenje je še pred tabo. Samopoškodovanje ne bo pomagalo.
Želim ti vse dobro,
Vesna
---
Živjo! Ste dobili še kakšno pismo razen mojih 2? Zelo dobro ste mi odgovorili. Imam pa še nekaj težav (nekatere so že od prej ampak jih bom bolj podrobno razložila):
1. Glede tistega fanta zaradi katerega sem vam zadnjič pisala (če se vam ljubi pogledati za nazaj)... Nisem prepričana da je to njegova prava številka... Res je, da ga poznam bolj malo, ampak mislim pa da ga poznam dosti dobro, da vem da bi mi odgovoril na sms. Nisem čisto prepričana ampak sem 90%. Zato si ga tudi ne upam poklicati, ker se bojim, da mi je zadnjič dal npr. mamičino številko (mogoče ni imel svojega mobija). In se bojim, da bi izpadla kot velika trapa. Pa še mogoče bi začela vrtati vanj, kdo sem in kje sva se spoznala ipd. (kar pa njemu po mojem ne bi bilo prijetno). Mislim ne poznam njegove mame ampak to je samo primer.
2. Am...ja zelo veliko preglavic zaradi "ljubezni" sem imela... Še ena pa je ta: Bila sem zaljubljena v sošolca (zaradi katerega si tudi nisem pustila da bi se zaljubila v tistega fanta, ki ga opisuje 1. točka). Do mene se je obnašal kot do vseh ostalih. Na msn-ju pa je bil nadležen. Ker sem bila "na tleh" (ne vem zakaj), sem povedala zanj sestri. Ta pa je to izblebetala mojim sošolkam, one pa njemu. Tega dogodka ni omenjal. Zdaj se do mene obnaša tako, kot prej, le na msn-ju ni več nadležen. Kaj mislite zakaj ni dogodka omenjal in se obnaša kot prej?
3. Mi lahko izračunate, če sem zelo predebela? Da sem debela se zavedam. Visoka sem 163cm in težka 65kg. Zdaj sem začela delati po najmanj 100 trebušnjakov in 20 ženskih sklec na dan. Vsak dan dvakrat vozim ven svojega psa (velike kroge). Začela sem jesti zelenjavo. Tudi manj jem. Ampak zelo malo manj. Mislite da bo šla teža dol? Imam tudi veliko zalogo "špeha". Kar malo valovi, ko ga "potrepljam". Ampak vedno manj. Pozdravljam vse v uredništvu.
Anonimna
Hejla!
Ja, dobili smo še eno pismo od Eve. Gremo k vprašanjem.
1. Če ga imaš res rada in si zaljubljena vanj, tvegaj. Če se oglasi njegova mama, oče, stric ali kdorkoli drug, vljudno reči: »Dober dan, bi lahko govorila z ...«.
Verjemi, ne boš izpadla kot trapa, pa četudi boš poklicala napačno številko. Verjamem, da ti je nerodno in tudi meni je (bilo), če moram koga poklicati po telefonu, še posebej, če telefon dvigne njegova mama ali on sam, pa sploh ne vem kaj bi rekla.
Ne pokliči ga kar takoj, najprej razmisli kaj boš rekla, da ne bo zgledalo vsiljivo. Imaš prednost, da te on na 'drugi strani' telefona ne vidi in lahko po mili volji zardevaš, on pa tega ne bo videl. Upam, da boš zbrala pogum in ga poklicala, že držim pesti zate!
2. Tale fant, ki ga opisuješ .. hm, težko bi rekli kaj je čutil do tebe. Morda je bil vate celo zaljubljen, pa ti tega ni upal priznati in je svojo 'naklonjenost' sporočal tako, da je bil do tebe nesramen. Pravzaprav je to kar mogoče, saj tega dogodka ne omenja.
Kako se zdaj obnaša do tebe? Je prijazen? Brezbrižen? Morda se hoče odkupiti za svojo 'nadležnost', pa mu je ta dogodek težko omenjati, saj ga je sram, da bi se mu posmehovala ali ga imela za tepca. Vsekakor mu ti ne smeš vrniti milo za drago, tako, da boš do njega nesramna ali ga boš zmerjala. Bodi prijazna z njim in pozorno opazuj, kako se obnaša do tebe, kadar so v bližini sošolke in kadar sta sama. Zardeva, momlja, jeclja? Ali ap je hladen, zamišljen ..? Na podladi tega boš lahko ugotovila kaj čuti do tebe. Srečno!
3. Ne vem koliko si stara, zato bom odgovorila bolj na splošno. Predvidevam da si tam okoli štirinajstih, lahko pa se tudi motim. Vsekakor nisi 'bajsa debelajsa', vendar pa imaš za svojo višino kar veliko težo. Toda, ne zganjaj panike, z športom in pravilno prehrano, lahko veliko shujšaš!
Bravo, odlična poteza. Začela si delati trebušnjake in ženske sklece, pohvale vredno! Morda bi se lahko vpisala na plavanje ali jahanje in hodila vsak teden plavat? Lahko tudi kolesariš, vsak dan, popoldne, zajahaj svojega jeklenega konjička in eno uro kolesari v naravi. Tudi na prehrano moraš paziti, čim več sadja in zelenjave, mlečnih izdelkov ter manj sladkarij in prigrizkov. Razni piškoti in čipsi torej odpadejo.
Vsekakor pa ne smeš izpuščati zajtrka in drugih obrokov, da bi shujšala. Jej toliko, kot si lačna in prenehaj jesti, ko si sita. Teža bo šla navzdol, čes e boš res potrudila, redno delala vaje (sklece, trebušnjake) in se ukvarjala z športom, pomembna pa je seveda tudi pravilna prehrana.
Lep pozdrav in upam, da bodo šli kilogrami hitro navzdol,
Vesna
***
Če imaš karšnokoli težavo nam piši na tfm@email.si. Morda te v šoli zafrkavajo, se starša ločujeta, te je fant pustil ali ne veš kako naj poješ manj čokolade? Tvoje pismo bo objavljeno v aprilski številki revije.
|